Home » “Ostržkove dogodivščine”. » 2 Epizoda.

2 Epizoda.

Pepe je tekel in kričal, ujemite ga! Zgrabite ga! Toda ljudje so opazili leseno lutko, ki je dirjala kakor pravi dirkalni konj. Očarani so se ustavili ob pogledu nanjo in se smejali, režali in krohotali …


Lesene noge, s katerimi je Ostržek tekel po pločniku, so bile hrupne kot divji tek nevarnega konja …


Orožnik se je pogumno z razmaknjenimi nogami postavil na sredino ceste.


Ostržku je šinilo v glavo, da ga prelisiči tako, da mu nepričakovano smukne med nogami, ampak…


UREZAL SE JE!

Zgrabil ga je prav za nos, tisti dolgi nos … in ga izročil Pepetu.


Pepe bi Ostržku najrajši svarilno pošteno navil ušesa, a mu jih je pozabil izrezljati. Kako je lahko slišal Pepeta, ki ga je klical, bo ostala skrivnost. Zgrabil ga je za vrat in ga nameraval doma dobro podučiti.


Ostržka je spravilo v obup in mimoidoči so začeli zlobno dodajati: “Ta Pepe je na videz dobričina, z otroki pa je pravi okrutnež”.


Skratka, glasno lutkino ropotanje in rjovenje prisotnih sta poskrbela, da je orožnik naposled izpustil Ostržka in namesto njega odgnal v zapor ubogega Pepeta.


Ostržek, razrešen neprijetnega položaja, jo je ucvrl v divjem diru čez drn in strn, da bi bil čimprej doma.V silnem diru je plezal čez strme stene, se plazil skozi grmičevje in bodičevje ter preskakoval jarke, polne vode. Dirjal je kakor divji kozliček ali zajček.