Home » “Ostržkove dogodivščine” » “Ostržkove dogodivščine”. Glavna stran » EPIZODE » Epizoda 05

Epizoda 05

BESEDILO in ILUSTRACIJE Maurizia Stagnija. Povzeto iz 12., 13., 14. in 15. poglavja Le avventure di Pinocchio Carla Collodija.

Pin-049. Brljav in Zvitorepka velika prilatelja?

Po cesti proti domu je srečal slepo mačko, ki ni bila prav slepa in šepavo lisico, ki ni bila tako šepava.


Pin-050. Glej se Ostržek … Pozor na podleža!

Ostržka sta “prijatelja” prevarala, ker sta mu rekla, da poznata Pepeta in zato tudi njegovo ime; nepremišljeno juma je pokazal svojih 5 kovancev. Prvi je iztegnil nogo, na katero je bil hrom, drugi pa je razprl zelene oči, na katere je bil slep.



Pin-051. Uboga bela vrana.

Neka bela vrana je tudi poslušala, kako sta Ostržka odvračala od šole, od pridnosti in učenja; skušala ga je prepričati, naj se za taka slaba tovariša ne meni. Maček je hitro skočil in jo naenkrat pojedl. Zaradi njegove sleposti na obe očesi ni bilo nič drugače!


Pin-052. Drevo zlatnikov.

Prebrisani Lisjak je Ostržku povedal o Deželi Pegaste sove, nekje v bližini, kjer bi iz petih kovancev posejanih na čudežno zemljo hitro zrastla rastlina, obložena z mnogimi drugimi zlatniki.


Pin-053. Gostilna Pri rdečem raku.

Tako so se vsi trije odpravili proti čudežni deželi. Med potjo so srečali krčmo, ki je slovela po …


Pin-054. Ostržek in kuhani raki.

Kuhani potočni raki postanejo rdeči … To je bila gostilna Pri rdečem raku.


Pin-055. Požrtija.

Brljav in Zvitorepka sta nenasitno skočila v vrvež hrane. Med preproste in bogate jedi; prava potopitev v recepte Pellegrina Artusija. Kljub odlični priložnosti se žal Ostržek ni mogel do sitega najesti, saj je bil zelo vznemirjen, da bo zelo kmalu bogat!


Pin-056. Ostržek se odpravi …

Vljudno sta Brljav in Zvitorepka dovolila, da je račun poravnala lesena lutka, ki se je nato, ko je bila že tema, se je tudi ona odpravila proti deželi Pegaste sove. Bilo je nekaj strahu, ko so morali skozi gozd.


Pin-056. Ptice ujede.

Nekaj ​​strahu je bilo iti skozi gozd.


Pin-057. Pozorno Ostržek je svetoval Murn Modrec.

Gozd je kraj mnogih presenečenj. Srečati svojo vest ali nezaželjeno dobro svetovanje je lahko neprijetno. Murn Modrec je še enkrat opozoril Ostržka, na kaj načrtujeta malopridneža.


Pin-058. Ostržek skrije štiri kovance.

V TEMI GOZDA NEK ROPOT … Ali so to morilci? Štiri kovance takoj v usta in potem …


pin-059. Ostržek teče … teče …

PROČ … proč, proč v diru …


Pin-060. Enemu od morilcev bo zmanjkal mačji krempelj.

Skušal je pobegniti, a so ga prijeli in po običajnem stavku: »Mošnjo ali življenje« je Ostržek začel mimiko, da mu ne bi bilo treba odpirati ust; figuri s kapucama je skušal prepričati, da nima niti ficka. Morilca sta mu hotela odpreti usta z nožem, potem ga je eden zabodel, vendar je bil Ostržek iz trdega lesa. Nazadnje je Ostržek najmanjšega ugriznil v roko, in glej čudo … izpljunil je mačji krempelj.


Pin-061. Ostržku ni ostalo drugegega … tekel je in za njim morilca.

IN SPET JE TEKEL … MORILCA PA ZA NJIM. Zatekel se je na visoko borovo drevo; zatočišče sta morilca zažgala, da je Ostržek skočil z najvišje veje na tla in SPET JE TEKEL z morilcema za petami … Ostržek je tekel, tekel in še kako tekel.


Pin-062. Preskočiti jarek ne pomeni rešitev.

Končno velik jarek … skok … Ostržek je znal dobro uporabljati svoje noge! Morilca ne toliko in … ČOFFFF! Pristala sta v blatu na dnu jarka. A ni bil še na varnem.


Pin-063. Nihče ne odpre duri.

Morilca nista nikoli upočasnila zasledovanja. Skoraj je padel figurama s kapuco v kremplje, ko je potrte duše zagledal neko gozdno hišico. Trkal je … In trkal, dokler se ni odprlo okno. Povedali so mu, da so v hiši vsi mrtvi in da je mrtva tudi deklica sinje modrih las pri oknu, ki ga sedaj nagovarja. Okno se je zaprlo in tako je Modra vila izročila Ostržka morilcema … dirke je bilo konec.


Pin-064. Ostržka obesijo.

Ujela sta ga. Dvakrat spet zabodla, pa sta se dolgi dolgi in nabrušeni rezili njunih nožev zlomili, toda lutka ni izpljunila kovancev, ki so bili na varnem v njenih ustih. Brljavu in Zvitorepki ni preostalo drugega, obesila sta ga in pustila, naj visi v vetru do pravega trenutka, ko se bosta vrnila po zaklad.



Spodaj gumb za dostop do Collodijevega izvirnega besedila. V slovenščino prevedel Albert Širok, izdala MLADINSKA KNJIGA 1974 leta.

Če želite biti seznanjeni o novih dogodkih, ki jih organiziramo, pišite na: lemalefattedellabora@gmail.com ali pošljite WhatsApp na številko +393483503407. HVALA!