Home » “Ostržkove dogodivščine” » “Ostržkove dogodivščine”. Glavna stran » EPIZODE » Epizoda 14

Epizoda 14

BESEDILO in ILUSTRACIJE Maurizia Stagnija. Povzeto iz 29. poglavja Le avventure di PINOCCHIO Carla Collodija.

Pin-147. Razgled na cesti proti vilinemu domu.

Ostržek, oblečen v papirnato vrečko, skesan in s številnimi dvomi, ali naj se prikaže ali ne, je odkorakal proti hiši Modre vile.


Pin-148. Venomer dež.

Seveda spet je jel vihar. Sončnih dni v Ostržkovih dogodivščinah je bore malo.


Pin-149. Potrkati ali ne?

Ko je prišel do hiše, pa mu je mahoma zmanjkal pogum. Namesto da bi bil potrkal, je zbežal kakih dvajset korakov naprej. Nato se je vrnil k vratom, pa se je zopet obotavljal. Vrnil se je tretjič – zaman. Šele četrtič je trepetaje prijel za železno trkalo in prav narahlo potrkal.


Pin-150. Polž iz četrtega nadstropja.

Čakal je in čakal, a šele čez kake pol ure se je vendarle odprlo okno v četrtem nadstropju in prikazal se je polž s prižgano lučko na glavi. Povedal mu je, da Vila spi in ne mara, da jo kdo budi.


Pin-151. Trkalo se spremeni v jeguljo.

“Koj pridem dol in ti odprem” je rekel polž. Vso noč je Ostržek čakal, da se vrata odprό. Trkal je – a zaman. Ko je tretjič hotel potrkati, se je železno trkalo na mah izpremenilo v živo jeguljo, ki se mu je izvila iz rok in izginila v mlakuži sredi ceste.


Pin-152. Polž.

Tedaj pa je minilo Ostržka potrpljenje. Z vso silo je brcnil v vežna vrata. Sunek je bil tako močan, da se mu je stopalo do pete zarilo v les. Zaman se je trudil, da bi izvlekel nogo. Stopalo mu je tičalo v lesu kakor zakovičen žebelj. Zjutraj, ko se je že danilo, so se vrata naposled odprla. Žurna živalica je potrebovala za poti z četrtega nadstropja do praga samo deve tur. Naj pomnim, da se je pri tem še pošteno spotila.


Pin-153. Lažni obrok.

Priklenjen na vrata in hudo lačen, je Ostržek poprosil naj ga reši in naj mu da kaj jesti. Uresničila pa se mu je le druga prošnja. Po treh urah in pol se je polž vrnil s srebrnim krožnikom na glavi. Na krožniku so bili kruh, pečena piška in štiri zrele marelice. “Tu je zajtrk, ki ti ga pošilja vila” je rekel polž. Ob pogledu na vse te dobrote je bil Ostržek kar potolažen. Kako strašno pa je bilo njegovo razočaranje, ko je ob prvem grižljaju spoznal, da je kruh iz mavca, piška iz lepenke, marelice pa iz alabastra, iz tako lepo pobarvanega alabastra, da so bile videti kot prave.


Pin-154. Slavnostna pojedina.

Najrajši bi se bil zjokal in se popolnoma predal obupu, najrajši bi bil treščil krožnik z vsem po tleh, toda njegova žalost je bila tako huda, oslabelost želodca pa tako obupna, da je pri priči omedlel. Ko se je zopet zavedel, je ležal na zofi in ob njem je stala vila.


Pin-155. Povabiti mora prijatelje.

Ostržek je prisegel Plavolaski, da se bo pridno učil in vedno lepo vedel. Plavolaska, vsa zadovoljna je obljubila, da naslednji dan postane Ostržek pravi deček. Da bi proslavili ta veliki dogodek, je vila pripravila slavnostno pojedino z dvesto z maslom namazanimi kruhki – zgoraj in spodaj.


Pin-156. Ostržek vesel, da bo postal fant.

Obetal se je zares lep dan, moral je povabiti vse njegove prijatelje in sošolce, toda … Na žalost se pojavi v lutkovnem življenju vselej neki “toda”, ki vse pokvari.



Spodaj gumb za dostop do Collodijevega izvirnega besedila. V slovenščino prevedel Albert Širok, izdala MLADINSKA KNJIGA 1974 leta.

Če želite biti seznanjeni o novih dogodkih, ki jih organiziramo, pišite na: lemalefattedellabora@gmail.com ali pošljite WhatsApp na številko +393483503407. HVALA!