Home » “Ostržkove dogodivščine” » “Ostržkove dogodivščine”. Glavna stran » EPIZODE » Epizoda 17

Epizoda 17

BESEDILO in ILUSTRACIJE Maurizia Stagnija. Povzeto iz 36. poglavja Le avventure di PINOCCHIO Carla Collodija.

Ostržek ponovno sreča Brljava in Zvitorepko. Tokrat g anista prelisičila in predno jih je zapustil njuni prihajajoči nesreči, jima je podaril nekaj pregovorov: Ukradeni denar beži kot vihar! Hudičeva moka se kaj rada sprevrže v ništrc! V mladosti slepar, v starosti berač!


Pin-177. Proti lepi koči.

Mirno sta nadaljevala svojo pot. Na koncu steze sredi polja sta prispela do lepe koče, vsa je bila iz slame, le streho je imela pokrito z opeko. Z lahka sta prepoznala glas, ki ju je vabil vanjo.


Pin-178. Muren Modrec njej gospodar.

Bil je muren Modrec. Kočo mu je podarila ljubezniva kozica s prelepo plavo dlako. Odšla je rekoč: “Ubogi Ostržek! Nikdar več ga ne bom videla! Požrl ga je morski pes!” Ko ga je Ostržek zaprosil če lahko dobi čašo mleka za ubogega Pepeta, ga je muren Modrec poslal k vrtnarju, ki je stanoval za tretjo njivo in je imel krave.


Pin-179. Ostržek na delu.

V zameno se je Ostržek ponudil, da bo vrtel vitel, leseno napravo s katero se vlači vodo z vodnjaka, kjer je do tistega dne delal poginuli osliček Trlica. Celih pet mesecev je vsako jutro vstajal še pred zoro in hodil vrtet vitel, da je dobil mleko, ki je tako prijalo bolehnemu očetu. Nekega jutra pa se je odločil, da stopi na bližnji trg in si, s prihranjenimi štiridesetimi soldi, kupi novo obleko.


Pin-180. Polž in štirideset cekinov.

Stopil je iz hiše ter ves zadovoljen stekel po poti. Nenadoma pa je zaslišal, da ga nekdo kliče. Ozrl se je in zagledal polža, ki je lezel izpod grmovja. Polž mu je povedal, da vila Plavolaska leži v bolnišnici!


Pin-181. Torej polž je lahko tudi hiter !?

Ostržka je pretreslo. Polžu je izročil denar namenjen novi obleki in mu obljubil, da bo delal še pet ur več in pomagal tudi vili. In proti svoji navadi je začel polž teči kakor martinček v pasjih dneh toplega avgusta.


Pin-182. Ostržek sanja, upajmo.

»Tisti večer je Ostržek, namesto da bi ostal buden do desetih, delal do polnoči! In namesto da bi naredil osem košev, jih je naredil šestnajst. Nato je šel v posteljo in zaspal. In ko je spal, se mu je zdelo, da je v sanjah videl vilo Plavolasko, lepo in nasmejano “…



Pin-183. Lutka ali deček ?

Ostržkovih dogodivščin je konec in ostaja razočaranje, ker je zgodba dokončana. Collodi je v prvi različici Ostržkovih dogodivščin končal zgodbo z obešeno mrtvo lutko, vendar so bralci protestirali z Ostržkovim stavkom: “Jaz sem že boljši” obešenemu naj prereže vrv in zgodba naj se znova znova. Nikomur ni mar za zgodbo, ki se nadaljuje s poslušnim, vljudnim, voljnim otrokom … In svojo zgodbo puščam odprto z Ostržkom, ki sanja, da pusti kanček upanja, da se bo lahko drugi, novi Collodi spomnil na nesmrtnega in nepremagljivega lesenega super junaka. Lahkoverednega, a vedno radodarnega, odprtega in družabnega.


Pin-184. KONEC.


Spodaj gumb za dostop do Collodijevega izvirnega besedila. V slovenščino prevedel Albert Širok, izdala MLADINSKA KNJIGA 1974 leta.

Če želite biti seznanjeni o novih dogodkih, ki jih organiziramo, pišite na: lemalefattedellabora@gmail.com ali pošljite WhatsApp na številko +393483503407. HVALA!