Home » “Ostržkove dogodivščine” » “Ostržkove dogodivščine”. Glavna stran » EPIZODE » Epizoda 16

Epizoda 16

BESEDILO in ILUSTRACIJE Maurizia Stagnija. Povzeto iz 34. in 35. poglavja Le avventure di PINOCCHIO Carla Collodija.

Ostržek se je norčeval iz kupca, ki je hotel ubiti ubogega oslička in iz njegove kože narediti boben. Končno osvobojen, se je pognal nazaj v vodo, se zasmejal in odplaval naprej, skakajoč kot veseli delfin…

Pin-166. Ostržek veselo plava.

Plaval je proti skali, ki je bila kakor iz belega marmorja, na vrhu skale pa je stala lepa kozica z bleščeče plavo dlako, ki ga je močno spominjala na lepe lase Plavolaske, ampak…

Pin-167. Strašna glava morske pošasti.

Že je bil na pol pota, kar se prikaže iz vode in mu pridrvi nasproti strašna glava morske pošasti, glava s široko odprtim žrelom, podobnim breznu, s tremi vrstami čekanov. Bil je prav tisti morski pes, k ismo ga v tej povesti že večkrat omenili in so ga spričo njegove grozovitosti in nenasitosti imenovali tudi “Atila rib in ribičev”.


Pin-168. Pošast požre Ostržka.

In Ostržek je plaval kot še nikdar, brzel je in švigal po void kakor živa strela. Že se je približal skali in že se je kozica nagnila čeznjo in mu pomolila prednji nogi,da bi mu pomagala iz vode, toda… Pošast ga je dohitela. Potegnila je sapo vase in posrkala ubogega lesenega možica, kot bi bila izpila kokošje jajce.


Pin-169. Kot poln črnilnik.

Okrog njega je bila temá, taka črna tema, da se mu je zdelo, da je vtaknil glavo v poln črnilnik. Z Ostržkom je pogoltnil morski pes tudi ubogo tuno.


Pin-170. V daljavi medlo svetlikanje.

Ostržku se je zazdelo, da vidi nekje daleč daleč medlo svetlikanje. Oprezno tipaje je stopal po trebuhu morskega psa in se korak za korakom previdno pomikal proti medli svetlobi. Upal je, da bo dobil tam nekoga, ki bi mu pomagal pri begu. In veste, kaj je zagledal?

Bil je Pepe!! Prav njegov očka, končno ga je našel.


Pin-171. Zadnji košček sveče.

Pogoltnil ga je morski pes pred dvema letoma, na dan, ko sta se srečala, Ostržek na plaži in on na čolnu v morju. Nevihta, ki je prevrnila njegov čoln, je povzročila tudi potonitev trgovske ladje. Vsi mornarji so bili rešeni, vendar se je ladja potopila in morski pes, ki je imel tisti dan odličen apetit, potem ko je pogoltnil Pepeta, je pogoltnil tudi ladjo. Od tistega zaklada hrane in uporabnih stvari, pridobljenih z razbite ladje, ni ostalo tako rekoč nič.


Pin-172. Tri vrste zob in mesečina.

Ostržek je vzel stvar v svoje roke. Ker je bil morski pes zelo star in je bolehal za naduho in srčno hibo, je bil prisiljen spati z odprtim žrelom. Prav zato je Ostržek, ki se mu je povzpel po grlu in je pogledal kvišku, lahko videl skozi močno zevajoče žrelo pošasti velik kos zvezdnatega neba s prekrasno mesečino.


Pin-173. Zbežala sta in plavala.

Počasi sta začela lesti po grlu morske pošasti. Prehodila sta vso dolgo pot čez jezik in se naposled prekobalila tudi čez vse tri vrste zob. Ostržek, ki je na plečih držal ubogega Pepeta je začel plavati. Začutil je, da mu oče, ki je imel noge do kolen v vodi, na hrbtu trepeče in ga je začel tolažiti. V resnici pa se ga je loteval strah, moči so mu pojemale in bil je že tako zasopel, da je dihal le še s težavo. Obala pa je bila še daleč. Ko je že ves obupal pa…


Pin-174. K sreči tuna.

Prišel jima je na pomoč tun. Posnemal je zgled Ostržka in za njim zbežal. Sedla sta tunu kar na hrbet in pripeljal ju je do obale.


Pin-175. Poljub s tuno.

Ostržek, hvaležen za pomoč, se je tunu hotel posebno zahvaliti. Tako, ko je tun vzdignil glavo iz vode, je Ostržek pokleknil na zemljo in ga poljubil na usta. Takih izrazov prisrčne nežnosti tun ni bil vajen in je bil zato ganjen do solz. Ker se je sramoval, da bi ga kdo videl, kako joče kakor otrok, je brž skril glavo pod vodo in izginil.



Spodaj gumb za dostop do Collodijevega izvirnega besedila. V slovenščino prevedel Albert Širok, izdala MLADINSKA KNJIGA 1974 leta.

Če želite biti seznanjeni o novih dogodkih, ki jih organiziramo, pišite na: lemalefattedellabora@gmail.com ali pošljite WhatsApp na številko +393483503407. HVALA!