Epizoda 3 Ostržkova obnova

7° POGLAVJE Ostržek pripoveduje: …

»Ne vem, očka, ali verjemite mi, da je bila peklenska noč, in spominjal se je bom, dokler bom živ. Bliskalo se je in grmelo, bil sem strastno lačen, muren Modrec pa mi je rekel:,Prav ti je, hudoben si in zaslužiš si to!’ Jaz pa sem mu rekel: Pazi se, ščurek …! In on meni nato:,Ti si lutka in imaš leseno betico!’ In jaz sem zagnal vanj leseno kladivo in on je umrl, a kriv je sam, saj ga nisem hotel ubiti. In dal sem ponvico na ogrevačo z žerjavico, a pišče je zbežalo ven in mi reklo:,Na svidenje in lepo pozdravi doma!’ In lakota je bila večja in večja … In tisti starček z nočno čepico se je prikazal na oknu in mi rekel:, Stopi bliže in nastavi klobuk,’ in jaz sem dobil polno golido vode na glavo. Prositi vbogaime … košček kruha, ni sramota, kajne? … Hitro sem se vrnil domov in, ker sem bil še vedno lačen, sem položil noge na ogrevačo, da bi si jih posušil … in vi ste se vrnili … in našel sem jih ožgane … in lakota mi je ostala, nog pa nimam več! «