Home » “Ostržkove dogodivščine” » “Ostržkove dogodivščine”. Glavna stran » EPIZODE » Epizoda 09

Epizoda 09

BESEDILO in ILUSTRACIJE Maurizia Stagnija. Povzeto iz 23. poglavja Le avventure di PINOCCHIO Carla Collodija.

Ostržek je, poln dobrih namenov, prišel do roba gozda, od koder bi moral videti hičico Deklice modrih las.

Pin-94. Grob modre vile. VELIKA LAŽ

Viline hišice ni bilo več tam; na njenem mestu je bil majhen marmornati grob, na katerega so vklesali največjo laž Ostržkovih dogodivščin: “Tu počiva deklica modrih las, ki je umrla od žalosti, ker jo je njen bratec Ostržek zapustil”.


Pin-95/96. Modra vila sestrica ali mamica?

Ostržek je jokal vso noč; drugo jutro ob zori je še vedno jokal, čeprav ni imel več solz v očeh; njegovo kričanje, njegova tožba sta bial tako silno mučna, da so odmevali po vseh holmih tam okoli.


Pin-97. Golob

Med takim obupom je priletel velik golob, ki je iskal lutko z imenom OSTRŽEK.


Pin-98. Let.

Tisoč kilometrov daleč je golob videl Pepeta kako je tesal čoln, da bi z njim preplul ocean. “Že nad štiri mesece tava revež po svetu in te išče in, ker te ni mogel najti, si je vtepel v glavo, da te morda najde v daljnih krajih Novega sveta.”je še dodal golob.


Pin-99. Visoko leteti.

Ostržek je splezal na hrbet krilatega jahalnega konja in kmalu sta bila tako visoko, da sta se dotikala oblakov.


Pin-100. Leteti 1000 km.

Na izredni višini je Ostržka močno mikalo, da bi pogledal dol: zelo se je prestrašil in imel je močno vrtoglavico in, od strahu, da bi padel na tla, se je z rokami tesno oklenil vratu svojega krilatega konja.


Pin-101. Leteti ves dan.

Letela sta ves dan, šele zvečer sta se odpočila in nekaj pojedla nekaj “drenčka”, ki ga Ostržek svoj živi dan ni mogel trpeti; tako se mu je upiral, da mu je kar obračal želodec. Toda tistega večera se je je napokal kakor še nikoli, in ko ga je skoraj vsega pozobal, je rekel golobu:“Ne bi mogel verjeti, da je drenček tako dober.”

Pin-102. S čolnom onstran morja.

Ko sta končno prispela na obalo sta zagledala veliko množico ljudi, ki so vpili in strmeli v morje za majhnim čolnom, na katerem se je neki “Ubogi oče, ki je zgubil sina, odpravil s čolnom, da bi ga poiskal onstran morja. Toda morje je danes zelo slabo in čoln se potaplja.”


Pin-103. Čolnič in valovi.

V daljavi je bil kot orehova lupina, prepuščena usodi valov; na njem majcen, majcen mmožiček, ki si je naenkrat snel … Čolnič so premetavali visoki valovi, da je zdaj izginil sredi penečih se grebenov valov, zdaj se spet pokazal va površju.


Pin-104. Očka! Očka!

Ostržek je vpil: “Saj to je moj oče! Moj oče!” Pepe je nekako odgovarjal, toda ni mogel upravljati čolniča, da bi spet priplul do obale.


Pin-105. Morski pes ali ogromen val?

Naenkrat se je dvignil strašen val in čoln je izginil. Pričakovali so, da bo spet prišel na površje, a čolniča ni bilo nazaj.


Pin-106. Skok v vodo.

Nenadoma so vsi zaslišali obupen krik. Ozrli so se in videli iguro, ki se je z vrha skale pognal v morje in kričal: “Očeta moram rešiti!”


Pin-107. Nočna nevihta.

Ostržek je vedel, da je lesena lutka in da z lahkoto plava na površinni. V besnečem valovju je za hip izginil pod vodo, pa so ga takoj spet videli, kako se je, moleč zdaj noge, zdaj roke kvišku, naglo oddaljeval od obale. Plaval je vso dolgo noč. Kakšna strahotna noč, lilo je kakor iz škafa, toča je sekala, strašno je grmelo in treskalo, da je bilo svetlo kakor pri belem dnevu.



Spodaj gumb za dostop do Collodijevega izvirnega besedila. V slovenščino prevedel Albert Širok, izdala MLADINSKA KNJIGA 1974 leta.

Če želite biti seznanjeni o novih dogodkih, ki jih organiziramo, pišite na: lemalefattedellabora@gmail.com ali pošljite WhatsApp na številko +393483503407. HVALA!